Gunzburg, Legoland
Lotili smo se družinskega izleta do Legolanda v Günzburgu, s prenočevanjem in ogledom Salzburga ter Augsburga z našim 24 kWh “das Autom”. Vsa električna polnjenja so bila brezplačna, Plug’n’Charge, v tranzitu hitra – DC, na destinacijah AC, pač le 3.7kW.
V torek ob pol štirih popoldne smo krenili iz Ljubljane in si privoščili temeljito hitro polnjenje pri Kelagu v Beljaku, kar nujno za pot čez glavno gorsko verigo.
Pot smo malo čez pet nadaljevali proti Mallnitzu, kjer smo tričetrt na sedem naložili e-avto na avtovlak – deset minut do vsake polne ure odpelje skozi predor proti Böcksteinu.
Augsburg
Deževno sredino dopoldne smo izkoristili za ogled centra Salzburga. Našli smo dve Electrodrive javni polnilnici, eno na JZ in drugo na SZ robu centra, s katerima smo dopolnili baterijo in okrog pol treh nadaljevali pot. Na počivališču Hochfelln po vstopu v Nemčijo smo ob štirih na kratko polnili, da smo preizkusili hitro polnjenje na “Tank&Rast”. Pričakovano delovalo, zato smo pot nadaljevali mimo drugih možnosti vse do Vaterstettna na vzhodu Münchna, kamor smo prispeli s 16% in se med pol šesto in šesto temeljito napolnili, da smo lepo, ob še razumni uri in z dovolj baterije prispeli v naš naslednji hostel v Augsburgu, ki nas je nato gostil dve noči, do petka zjutraj. Je pa res, da je pot trajala več časa, kot načrtovano, saj smo že iz centra Salzburga, še bolj pa na obvoznici okoli Münchna vozili v zastojih, mimo Chiemseeja v dežju itn. Augsburg je lepo urejeno in zgodovinsko zanimivo mesto malo več kot pol poti od Münchna proti Legolandu. Javne polnilnice dveh ponudnikov v strogem centru se niso obnesle – plačljivost ni delovala, članstva oz. kartice si nismo preskrbeli. Na srečo smo si lahko pomagali s podaljškom kabla iz hostla, ter v Gersthofnu, zelo blizu avtoceste in nedaleč od centra Augsburga, našli celo hitro polnilnico. Čas nam ni dopuščal preizkušanja “počasnih” brezplačnih oz. odprtih javnih polnilnic na obrobju mesta, saj smo cel četrtek prebili v Legolandu, ki je oddaljen tričetrt ure.
Parkiranje v Legolandu stane šest evrov, redarji na parkirišču pa te, če jim poveš, da imaš EV, zelo organizirano usmerijo do polnilnega mesta. V smeri nazaj je na počivališču Edenbergen – Süd celo hitra polnilnica.
Electrodrive Salzburg
Ob pol dveh smo nadaljevali pot proti Halleinu (rudnik soli, muzeji…), kjer smo vedrili od tretje do osme ure popoldne, si ogledovali zanimivosti, večerjali, in seveda dopolnili baterijo toliko, da je zadostovalo za nadaljevanje. S hitrim polnjenjem v že znanem St. Johannu okrog devetih smo ujeli vlak, ki v obratni smeri pelje 20 minut čez uro, v našem primeru torej dvajset čez deseto zvečer, kar je, pozor, predzadnji vlak! Iz Mallnitza smo se spustili proti Beljaku, ostalo nam je celo 13% baterija, in okrog polnoči spet hitro polnili. Domov smo prišli četrt čez eno.
Skupaj smo prevozili 1150 km od torka popoldne do noči na soboto. Povprečna hitrost 58 km/h, poraba pa 14 kWh/100km.
Pomni (se vnaprej opravičujem, če bo prekaljenim EV mačkom tole zvenelo trivialno):
– s preudarno, ne prehitro vožnjo se daleč pride (in brez skrbi). Posebej pomembno je to pri prečkanju gorske verige ali v primeru slabšega vremena, npr. dežja ;
– neposredna pot od Ljubljane do Legolanda je možna, brezplačna, trajala bi deset ur s postanki za hitra polnjenja. Seveda pa je potrebno preveriti in upoštevati vozni red vlaka skozi predor pod Turami, cena – 17€ v eno smer ;
– pred potjo je dobro preveriti izbiro polnilnic pri večih virih in narediti načrt (za Avstrijo & Nemčijo je GoingElectric dober vir, plugshare pa, zanimivo, ne, prav tako je včasih bolj, včasih manj uporabna baza v avtonavigaciji) ;
– priporočljivo je imeti načrt(e) (oziroma variante) “B” za primer, da ne uspe polnjenje na (prvotno) načrtovanem postanku ;
– premisli tudi, kje boš imel na voljo internet za iskanje morebiti potrebnih rešitev ;
– (brezplačnih) hitrih polnilnic je dovolj, posebej na gosto so posejane med Salzburgom in Münchnom (Hochfelln, Samerberg, Irschenberg, VatterStetten), tako da je na tem odseku možno veliko kombinirati oziroma tudi izbirati taktiko oz. slog vožnje. SIcer pa sta v okolici Salzburga sta prav tako dve, ena je tudi v Dachau, a jih bomo preizkusili/preverili kdaj drugič. Pokrita je tudi relacija od Münchna do Legolanda.
– brezplačnost in predvsem prosta dostopnost brez članstev zelo olajša taka potovanja, saj se hitro zgodi, da se kaj zalomi, npr. v centru Augsburga sicer drugod odprtega Lechwerke ni bilo mogoče aktivirati s telefonskim klicem (linijo je metalo ven!?), SWA pa ni znal speljati sicer predvidene transakcije z nobeno od plačilnih/kreditnih kartic.
Hitre polnilnice:
Koroški KELAG in salzburški Electrodrive sta bila to poletje še brezplačna, čeprav so že najavili, da bodo pričeli z zaračunavanjem in/ali evidentiranjem preko aplikacije. Nemški Tank & Rast je za zdaj brezplačen, tudi ponudnik Lechwerke (povezan z RWE) v Gersthofnu je bil. Razen v Beljaku je bila povsod le ena postaja, a nobena ne zasedena – le na počivališču Irschenberg je zaradi velikega prometa, gneče, slabega vremena, malo preveč vabljive lokacije prihajalo do tega, da so ICE vozniki podlegali skušnjavi parkiranja na zelenem. Ostale Tank & Rast so postavljene ravno prav daleč, da so še najdljive, ne preveč od rok, a nezanimive za “invalide”.
Zapisal
Stanislav Rozman