​Za prvi podaljšan vikend, z najinim novim BMW i3-jem, sva se odpravila v Sarajevo. Z načrtovanjem poti sva začela že februarja, saj na aplikacijah za polnilnice v območju Bosne kar zeva praznina. Po več dopisovanjih z morebitnimi hoteli na poti, od hrvaškega Slavonskega broda do Sarajeva, kjer sva rezervirala sobo v hotelu Marriott Residence Inn z lastno polnilno postajo, sva čakala na odgovore ali je možno polnenje kje na poti, saj je razdalja med Slavonskim brodom, kjer je zadnja polnilnica, in Sarajevom kar 214km. S svežimi izkušnjami vožnje na relacijskih poteh, sva prevozila kvečjemu 180-190km zaradi nizkih temperatur. Čakanje na toplejše temperature je presenetilo tudi to, da morava ostati na zimskih gumah, saj je v Bosni rok za menjavo šele 15ti april. Marca sva dobila odgovor iz restavracije Ukus, Tešanj, od g. Mulalića, da se bo že nekaj zrihtalo, da se bova lahko priklopila na štrom. Tako je padel plan: Trbovlje – Grič – Zagreb – Dragalić jug – Slavonski Brod – Tešanj – Sarajevo – na ”zihr”.

​Švignila čez mejo na Hrvaško, cestnina Bregana 6HRK(0,80€) do Zagreba in takoj našla Park Stara Trešnjevka, kjer je parking za EV lepo označen s tablo da se vidi že iz glavne ulice, na tleh pa tudi označen z eko zeleno barvo. Zraven je še eno parkirno mesto za vozila carsheringa. Sicer je polnilnica označena kot hitra polnilnica in je bila sofinancirana s strani EU za projekt zeleni koridorji centralne evrope (CEGC). Sicer je nazivna moč polnilnice zadaj na etiketi zapisana kot DC 500V 110A, AC 400V 50Hz 63A, se je na DC priključku CSS, BMW polnil po podatkih na ekranu le z 28A in na zadnji strani polnilnice na ”info ekranu za električarje” s 5,29kWh. Ob priklopu na DC je možno polnenje le enega EVja. Čakanje na ”polno” baterijo sva si skrajšala s sprehodom po parku in se usedla na klopco (v parku je tudi lepo otroško igrišče, ter kavarnica v bližini), malce se priklopla na brezplačni mestni wifi in sva že bila na poti z 98% baterije.

Naprej, skoraj do meje, je bila sama avtocesta. Z zmerno hitrostjo in tempomatom na 105-110km/h sva prišla do prvega izvoza za Slavonski Brod in cestnina 77HRK(10,22€). Edino križišče na glavni cesti pred mejo sva zavila desno do City Colosseum nakupovalnega središča. Dva parkirna mesta (z ETREL polnilnicama) v garaži sta lepo označena na levi strani tik ob vhodu v garažo. Na stebru obvestilo za uporabo polnilnice, naj se pokliče na telefonsko številko (hišnik). Ker na polnilnici ni bilo nobenih podrobnosti katera RFID kartica je potrebna in nekje v spominu, da se kartico dobi na info pultu, sva poklicala na št. Čez minutko je prišel hišnik s kartico Hrvaškega Telekoma oz puni.hr, katero imava tudi sama, tako sva se prijavila z najino kartico in je potegnilo brez problema (nekateri jo po prejetju pozabijo aktivirati preko portala ali kratke e-pošte in zato ne dela). En krog po nakupovalnem središču, 15 minutk pavze na kavču pri kinu in še 15 minutk v DM-u (iskanje taprave kremce).
S skoraj napolnjeno baterijo sva se odpravila na most do meje, kjer sva imela očitno malce smole oz. je bila taka ura ravno v glavni prometni konici, tako sva slabo uro izgubila samo za dober kilometer na meji. Pregled potnih listov in sva že peljala proti Doboju. Tople temperature so dvignile kilometre dosega, tako se nisva bala da bi ostala nekje sredi poti. V Tešanj sva prispela malce pozno, se pozna regionalna cesta, veliki tovornjaki, promet v nasprotno smer,… V restavraciji naju napotijo do hotela – Vile Ukus (lokacija dodana v aplikacii PlugShare), da je tam že vse prištimano da se priključiva. Pod nadstreškom rezerviran boks, ob strani na levi (enako kot ima tudi avto vtičnico) vtičnica IEC 60309
((CEE 17) 3P+N+E 200–240/346–415 V AC (red)). Direktor hotela je po najinem povpraševanju ‘’potegnil kabl’’ iz skladišča do nadstreška. Zraven mu je električar dal še adapter 3x32A v 3x16A za vsak slučaj (katerega sva potrebovala tudi midva, da se je priključil s prenosno polnilnico Metron inštituta 3x16A – Type 2). Se nama je oddahnilo saj po prvem poskusu vtikanja kabla v preveliko vtičnico te pa malce zaskrbi… tole pa ne gre skupi… A po priključitvi adapterja se je že prižgala modra utripajoča lučka na BMW-ju in se je že polnil. Odšla sva do restavracije na pozno kosilo in malce počitka. V kompleksu prodajnega centra Ukus na drugi strani restavracije je malo večja trgovina Bingo, bankomat Unikredit Banke in veliko parkirišče. Sicer je Tešanj malce ven iz poti, se lahko planira za prespat in se naslednji dan nadaljuje pot, do Sarajeva je dobre 2 ure poti. Po dveh urah in pol pavze, ki je minila kt keks, je bila baterija na 99%. Naprej po regionalni cesti mimo Zenice na avtocesto, cestnina Zenica jug – Sarajevo Sever 6KM(3,02€) do drugega izvoza za Sarajevo, in do centra po šest pasovnici samo naravnost do hotela.

Marriott Residence Inn hotel v mirnem (čez vikend, čez teden kar pestro zaradi fakultet in šole) predelu Skenderija. Pri vhodu v garažo imajo rezervirano parkirno mesto za električna vozila pod ‘’ketno’’, na škarpi pa Etrelova polnilnica priključi in polni. Zaradi AC konverterja v avtu je navečja moč polnenja 11kWh, četudi je polnilnica 22kWh (v hotelu nama niso znal povedat koliko je močna polnilnica). Še ena posebnost hotela je garaža, v drugi kleti (-2). Vhod je, kot navadna avtomatska vrata, v tovorno dvigalo. Ja dvigalo! Zapelješ notri in pritisneš na gumb -2 za garažo, dvigalo je tako nežno, da se ne občuti premikanja dol ali gor, tako da ni bojazni za kakšen strah. Vrata se odprejo in je 10 parkirnih mest, znotraj pa bi bilo možno tudi zasilno polnenje na industrijski vtičnici ki jo imajo pri izhodu za goste v hotel.
Najina izkušnja s potovanjem je bila pozitivna, saj sva si vzela celoten dan samo za pot. Tako sva računala dodaten dan tudi za vrnitev domov. V dveh dneh v Sarajevu sva naredila še dodatnih 75km, izlet na razgledno točko Žuta tabija (morala bi iti še bolj naprej na razgledno točko, a nisva vedela) od kjer se vidi celo Sarajevo, posebej pa ima čar ob sončnem zahodu in ko se prižgejo vse luči v mestu.

Za vogalom pa še skok v Badem butik po ratluk ruža in vanilija. V nedeljo so padali rekordi in zmage za naše tekmovalce, kot mednarodna sodnica pa nisem imela dela, saj je bilo dovolj drugih sodnikov tako sem lahko navijala in spodbujala naše svetovne prvake in prvakinje. Po tekmi smo se prestavili 15 nadstropij više v panoramsko restavracijo Radon Plaza hotela, kjer se celotna platforma vrti krog hotela, tako imaš med večerjo razgled na vse smeri neba v enem krogu. Nato mučno čakanje na podelitev zlatih in srebrnih medalj za naše zmagovalce ter obvezno slikanje top ekipe Powerlifting Slovenija. Zjutraj pa hotelski zajtrk s bosansko kafo in pakiranje v avto.
Avto sva zvečer priključila na polnilnico in naštimala čas odhoda 7:00 da bo avto pripravljen in kabina ogreta. Čez Sarajevo do avtoceste na sever proti Zenici 50 km avtoceste, cestnina Sarajevo Sever – Zenica Jug 6KM(3,02€), ”polako” sva šla s tempomatom na 95km/h saj naju je malo skrbelo zaradi naklona ceste – ”da gre večinoma navzgor”. Z zmerno vožnjo nisva ovirala prometa in tekoče šla do konca avtoceste in cestnina, nato pa malo prehitevanja tovornjakov; je pa lepo označeno kje se ne sme prehitevat in kje lahko, seveda če promet to dopušča. Regionalna cesta poteka vzdolž doline reke

Bosne, cesta se je zdela podobna najini dnevni relaciji – cesti od Litije to Trbovelj po dolini reke Save, obdana z gozdom na pobočju in reko ter železnico na drugi strani. Do Vile Ukus v Tešnju sva prišla z rekordno nizko porabo 10,3kWh in prevoženimi 162km. Parkirno mesto je bilo rezervirano (ni bila zimska gajbica, kar celo stol) za naju tako sva se prkuplala na štrom in se šla razvajat v Wellness Vile Ukus. 2 ure masažnega bazena, finska savna in turška parna savna ter osvežitev z domačo limonado/oranžado 80KM(40,30€) za dva. Poleg wellnessa je polno opremljen fitnes, v restavraciji pa dve otroške igralnice tako zunaj kot znotraj, wifi pa kar soliden. Z 99% baterije sva po juhici, čevapih, baklavi in jabukovači krenila proti hrvaški meji, na srečo ni bilo za čakat je kar šlo skozi do City Colosseum spet nafilat baterijo, da bova za zihr prišla čez avtocesto do Zagreba. Ker je na poti proti Zagrebu samo ena polnilnica ob Avtocesti se nisva ustavljala, ker je bila poraba dokaj nizka + šofer se je šlepu za tovornjaki in avtobusom na minimalni razdalji. Nekajkrat je moral tudi prehiteti tovornjak, saj se je peljal res počasi ali pa sumljivo sem in tja po pasu. Cestnina Slavonski Brod Zapad – Zagreb Istok 82HRK(10,88€) – so že podražil čez vikend, je že sezona. Na izvozi SOP Zagreb istok poslovna zona sva šla do IKEA polnilnic, kjer so polnilnice na koncu parkirišča, polnilnice se pa ne da drugače aktivirat kot z IKEA RFID kartico za polnenje. Ko si prvič v Ikei greš najprej na vhod – poiščeš informacije, počakaš da se kdo spomni pridt na informacijski pult, nato te usmerijo na oddelek službe za kupce na drugi strani pri izhodu. Tam stoji avtomat za prevzem čakalne številke (tako kot na lpp ali pa na upravni enoti) nato čakaš da te pokličejo, če imaš srečo da je kateri od osebja prost da ne čakaš in zapravljaš časa v čakalnici. V zameno za osebno izkaznico ali kak drug dokument izdajo ikeino etrel RFID kartico za polnenje EV. Skozi izhod odkorakaš preko celega parkirišča do polnilnice in približaš kartico polnilnici da se vpiše in začne polnjenje. V približno 30min je napolnilo 5,3kWh energije ravno dovolj z rezervo, da sva se po vrnitvi kartice nazaj na službo za kupce in vrnitvi osebne izkaznice odpravila po dolgem obvozu cone nazaj na avtocesto in po obvoznici mimo Zagreba, cestninske postaje Bregana 7HRK(0,93€), nardila gužvo za 3min se začvekala z našimi mejnimi policisti o avtu (kolk dometa ima, a se pride do dol, kolk časa se fila,…), prečkala mejo in na Počivališče Grič do SODO hitre polnilnice. Tam sva se spet začvekala s parom, ki je bil ravno namenjen v bližino Sarajeva, glede avta in potovanj, tako da je tisto polnenje res hitro mim, še čas za wc in kak sendvič pa je baterija 100%. Do doma brez problemov je pa poraba začela naraščat; čim je temperatura padla pod 15°C je bila poraba 14-15kWh.
Po prevoženih 14842 kilometrih in 4ih mescih uporabe (prevoženih 3.985km samo v mesecu marcu) z BMW i3 sva navdušena, še bolj pa čakava poletno sezono in višje temperature in letne gume s katerimi upava, da se bo poraba res približala tovarniški NEDC 300km z enim polnjenem, kot je kazalo na najini poti s prevoženimi 125km pri 50% baterije tako da kaže poraba nekje 260km trenutnega realnega dometa pri zunanji temperaturi nekje 20°C.
Več info o sami porabi na poti pa v prilogi v excel tabeli.