Ljubljana – Pulj/Pula/Pola (HR) z električnim vozilom

Ljubljana – Pulj/Pula/Pola (HR) z električnim vozilom

Picture

Polnilna postaja v Pulju.

Naša potovanja po domovini in širši okolici je bilo treba dopolniti tudi s potjo do naših sosedov. Istra je zanesljivo ena izmed najbolje obiskanih turističnih destinacij v bližini.

​Pulj kot najbolj oddaljena točka v Istri je postala cilj naše poti z električnim vozilom.

​Preverjanje poti preko spletnih portalov se je začelo z uporabo Google zemljevidov. Za najhitrejšo pot bi potrebovali 2 uri in 6 minut.

Glede na zgornje rezultate smo planirali eno polnitev na hitri polnilnici. Najbolj primerna hitra polnilnica ob poti je na BS Kozina. Treba je priznati, da je lokacija strateško postavljena in vsekakor pravilna odločitev s strani SODO.

​Skupno naj bi porabili 38,7 kWh za pot dolžine 202,41 kilometrov. Vir: http://www.jurassictest.ch/GR/ ​

​​Pot smo začeli v Ljubljani ob 7:17 uri s 97 % baterijo. Vreme je bilo oblačno, 9 stopinj, cesta mokra. Do BS Kozina nismo varčevali, ne s hitrostjo in posledično tudi ne s porabo. Občasno so se na avtocesti pojavljali pasovi megle, zato smo zaradi varnosti znižali hitrost na 90 km/h (še vedno je bil svež spomin na sobotno verižno trčenje).

​Ob 8:07 uri in po 82,9 km ter 83 % porabljene energije smo prispeli na BS Kozina. Hitra polnilnica ni delovala takoj, polnitev je uspela po principu »2x priklopi in 1x polni«. Obračun za porabljeno energijo je bil, za razliko od naše zadnje poti na relaciji Brežice-Kranjska Gora, pravilen. Bravo Petrol, zaračunavanje ste popravili, funkcionalnosti delovanja polnilnice pa še ne. Vsaj izgube ne bo.

​Napolnili smo za 18,10 + 0,70=18,80 kWh. Ocenjena razdalja od BS Kozine do Pulja je 120 kilometrov in vsaka rezerva pride prav. Še zlasti, ker gre večina poti po avtocesti, kjer sta hitrost in poraba višji.

Ker smo imeli daljši postanek, smo se ustavili tudi na bencinskem servisu na pijači, kavi in sendviču. Pot smo zato nadaljevali šele ob 09:15 uri s 94 % napolnjeno baterijo. To naj bi zadostovalo za naslednjih 120 kilometrov. Pri stalnem spustu porabe električne energije praktično ni bilo. Do Kopra smo za 22 kilometrov porabili zgolj 4 % energije.

Gneče na mejnem prehodu v zimskem času ni. Poleti bo seveda drugače, čakalne dobe, vročina,… Na hrvaški avtocesti do Pulja je stalno rosilo in praktično do konca poti ni posijalo sonce. Gneče ni bilo, avtomobili so bili redki zaradi plačljive cestnine in očitno tudi lokalni promet ne poteka po avtocesti. Popolnoma drugače kot pri nas.​Ob 10:53 prihod do prvega znaka Pula/Pola. Še malo in pot se konča.

Do cilja, ki je bil določen na parkirišču pred amfiteatrom smo naredili še nekaj kilometrov preko centra mesta. Ob prihodu na cilj smo na števcu imeli narejenih 204 kilometrov in preostalo je 22 % baterije. Ura je pokazala 11:00.

Pred časom smo s spletne strani Hrvaškega Telekoma naročili in dobili RFID kartico Puni.hr, ki naj bi omogočala polnitev na edini javni polnilnici v Pulju. Želeli smo jo preizkusiti in prvi šok je bil, ko polnilnica ni prepoznala RFID kartice. Vprašanje je bilo ali ne deluje RFID kartica ali polnilna postaja. S pomočjo prijazne parkirne uslužbenke smo rešili problem. Trenutno deluje edino njihova RFID kartica, gostovanje ni omogočeno. Parkirišče je plačljivo, storitev polnitve pa je trenutno brezplačna.

Pot v skupni dolžini 204 kilometrov je izvedljiva brez problema tudi z vozilom, ki ima 24 kWh baterijo. S 30 kWh baterijo bi ob povprečni hitrosti 100 km/h, prevozili pot tudi brez vmesne polnitve.
Za konec še malo statistike:

​Čas vožnje:        2 uri 35 minut
Čas polnitve:     1 ura 15 minut, (optimalen čas bi bil 25 minut)
Prevoženih:       204 kilometrov
Poraba:              32,59 kWh

Picture

Poleg nas se je polnil tudi električni skuter.

Picture

P.S.
Obstaja pa še druga zgodba iz te poti, ki pa je z vsebinske plati še bolj zanimiva, saj se je bilo treba iz Pulja vrniti do Ljubljane. Črnokalski klanec predstavlja izziv, poraba se precej poveča. Ob priključku na avtocesto Koper-Ljubljana je bila situacija naslednja: »Oddaljenost do BS Kozina in hitre polnilnice 22 kilometrov, stanje baterije 31 %.« Iz teh podatkov bi sklepali, da problema ne bo. Stanje baterije je bilo 2,5 % ob prihodu do polnilne postaje BS Kozina. Pri zadnjih 50 metrih se je vklopil celo »Turtle« način, kar predstavlja pri Leaf-u zadnjo rezervo in v realnosti pomeni še 6 kilometrov.​S praktično prazno baterijo pa smo dosegali drugačne »rekorde«. Napolnili smo 20,50 kWh, napolnjenost je pokazala 94 %. Torej smo prispeli do BS Kozina z 0,700 kWh rezerve.

Zapisal
​Ignac Završnik